OD sv. ANTONA DO sv. PAVLA je osem koledarskih januarskih dni. Od Brezovice, kjer je cerkev posvečena prvemu svetniku, do Vrhnike, kjer je zavetnik drugi, je dvanajst kilometrov. Tradicija tega romanja Društva prijateljev Jakobove poti je že dolga. Še nikoli pa baje ni bilo tako lepega, sončnega dne, kakršen je bil današnji 30. januar. Sama sem pot prehodila samo v puloverju in skoraj že pogrešala kremo za sončenje. Še lepše pa je bilo vzdušje. Zdi se, da smo se domov vračali boljši – kakor se je tudi sveti Pavel, ko ga je še kot Savla čudežno spremenila njegova pot v Damask. Besede: “Jaz sem, Jezus, ki ga ti preganjaš,” so bile besede, ki so v Pavlovo življenjsko pot popolnoma spremenile. Od takrat, ko je v svoje dni sprejel dejstvo, da je Jezus njegov sopotnik in ne nasprotnik, je bil njegov oznanjevalec. Le kdo ne pozna številnih Pavlovih pisem, s katerimi je obogateno Sveto pismo, če ne drugih, zagotovo tiste : “Zdaj pa ostanejo vera, upanje, ljubezen, to troje. In največja od teh je ljubezen.” Tako se končuje znana Pavlova Visoka pesem (1 Kor 1,1-13).
Naša tokratno srečanje je bilo brez velikih čudežev, a polno tistih majhnih v naravi in v človeških srečanjih. Tudi tokrat smo torej zaključku tedna dali lepo in veliko piko na i.
Marjetica Škrlec
Romanje ima za Jakobove romarje še eno spominsko noto. V Dragomeru pri Brezovici že osmo leto počivajo telesni ostanki Stanislava Kvaternika, redkobesednega in duhovno bogatega pobudnika peš romanj iz Brezovice in skrbnika Jakobove poti. Na pokopališču na Vrhniki pa smo se lani poslovili od našega najvišjega po postavi, dobrosrčnega in vedno nasmejanega Jureta Zimška, ki je bil stalni udeleženec teh romanj v preteklih letih. Z drugimi našimi pokojnimi člani jih nosimo v svojih srcih in verjamemo, da se na naših srečanjih veselijo z nami. Zadnje štiri fotogarfije so prispevali romarji, ki so prišli iz Logatca in se zvečer tja tudi vrnili.