Avtor: AVE

Objavljeno dne

Najbolj naporno romanje

 

Pohod po Vinogradniški pohodni poti po Raki ali »NAJBOLJ NAPORNO ROMANJE«*

V pustnem sobotnem jutru, 26.2. 2022, se nas je na Raki izbralo okoli 45 pohodnikov. Prijetno so me presenetili z darilom, ki mi ga je društvo namenilo. Za sladki začetek dneva je poskrbela Andreja, ki se je ravno postarala za eno leto. Vsi željni druženja in spoznavanja okolja smo si najprej ogledali cerkev Sv. Lovrenca, kjer nam je župnik Boštjan Gorišek podelil blagoslov. Odpravili smo se proti gradu Raka in tu smo si, povsem nepričakovano, ogledali tudi kar veliko na novo obnovljenih soban. Za zanimivo razlago je poskrbel predsednik Turističnega društva Alojz Kerin.

Pot nas je med polji in vinogradi peljala do Vili Humek in domačiji Humek, kjer sta nekoč bivala brata Humek, pomembna moža za Rako in okolico. Vmes smo videli še miniaturno železnico, ki oživlja ljubiteljsko dejavnost. Rahlo smo se vzpeli na Jelenski Vrh, kjer so se, sicer v rahli megli, prikazovali hribčki in vasice raške krajevne skupnosti. Malico iz nahrbtnika smo si privoščili pri vinogradu domačina Ivana Vizlarja, kjer nam je prijazno postregel z dolenjskim posebnežem cvičkom. Izkoristila sem priložnost in tu razdelila svoja darila vsem zbranim prijateljem in se jim zahvalila za resnično prijetno druženje.

Vreme je bilo precej živahno, ravno tako, kot naša prijetna druščina. Doživeli  smo meglo in tudi sonce. Ves čas nas je spremljal veter, ki je bil med nevihto z dežjem in snegom še posebno poreden.

A postankov še ni bilo konec, čeprav jih toliko res nismo načrtovali.   Postregla nas je domačinka Anica, nekaj  metrov naprej pa še  Mojca Kozlevčar, naša članica, ki se je tudi udeležila današnjega pohoda in nam posladkala dan. Malo nižje, a blizu nje, nam je lastnik parcele, na kateri smo se ustavili, pokazal izredno zanimivo najdbo. Pri urejanju terena za hišo in okolico je našel fosile v obliki jakobove pokrovače. Od tam smo se povzpeli na Vinji Vrh, ki ponuja prelep pogled na Rako in na številne okoliške kraje vse od Krškega  preko Gorjancev do Novega mesta. Ob  pogledu na ta, meni tako ljub in tako moj kraj, mi vedno zaigra srce.

Dan smo nadaljevali s kavo v gostilni Tratnik. Za konec smo obiskali še  Cvičkov hram – prvo Ambasado cvička. Tega nismo načrtovali, a prijazni predsednik vinogradniškega društva Ivan je poskrbel, da smo si ga z zanimanjem ogledali in se še malce poveselili  v prijetni družbi.  In tam v zavetju hrama je zadonela ljudska pesem, ki nam je ogrela srca. Čutila sem, da ljudje to potrebujemo:  sproščeno druženje in srčno ljudsko petje – kot nekoč.

S hvaležnostjo v očeh in predvsem v srcu smo se iskreno poslovili, si zadali nekaj novih obljub in polni sreče in objemov zakorakali zaključku sobote naproti.

*Naslov »Najbolj naporno romanje« je ubesedila naša romarka. Glasno in srčno smo se tem stavku nasmejali, saj smo vedeli, da ni bilo tako. Pohod je bil lahkoten in popolnoma nič naporen. Neplanirani postanki, srčnost gostiteljev in prijetni pohodniki so ga še dodatno polepšali.

Andreja Bakšič Grozdina

 

Objavljeno dne

Program romanj za leto 2022

 

1.    januarIz Želimelj h Kraljici miru na Kurešček
 
30. januarIz Brezovice(Logatca) k sv. Pavlu na Vrhniko
12. februarIz Stične na Polico
26. februarRaka
12. marecPod sončnim Čavnom, od sv. Jakoba v Skriljah do sv. Jakoba v Ozeljanu
19.  marecObčni zbor – Ljubljana, od sv. Jakoba čez Rožnik v Dravlje (mogoče do Stanežič)
3.    aprilK Žalostni Materi Božji na Žalostno goro
 
18. aprilRadovljica – Bled
19. ali 20. aprilLjutomer – Jeruzalem
23. april – 1. majPrva desetka romanja v Sveto deželo
23. aprilMaša na Ljubljanskem gradu v čast zavetniku sv. Juriju
27. april ali 30. aprilPivka –  Šilentaber – sv. Jakob Narin – Pivka
14. majromanje od SV. Jakoba v Srednji vasi (Črmošnjice) do Sv, Jakoba v Naklem
28. majDobro Polje, Struge, Ambrus, Stična – ob 100 – letnici rojstva bl. Lojzeta Grozdeta
11. junijD. Trebuša (sv. Jakob), Šebrelje (piščal), Reka
2.    ali 9. julijŽetev sivke v Senožečah, sv. Urban Vremščica
 
30. julijPraznovanje godu sv. Jakoba na Nanosu ali v Ljubljani
7. avgustOd sv. Jakoba v Stanežičah do sv. Jakoba v Šentjakobu
14, 15. avgustKredarica in Triglav
avgustVečdnevno romanje po belokranjski veji
2.    – 6. september 

Desetletnica otvoritve Višarske poti in romanje Gorenjske veje Jakobove poti

11. septemberK Mariji Pribežališče grešnikov na Planinsko goro, sv. Jakob Studeno
2. oktoberIz Muljave na Kurešček
oktoberSrečanje kompostelskih romarjev
22. oktoberPo Napoleonovi poti nad Trstom, Vejna, Pliskovica, sv. Jakob Veliki Dol
6. novemberMovraž – Kvirik – Istrska ušesa –  Movraž
Med Božičem in novim letomZahvalno romanje k Mariji Pomagaj na Brezje

Nerazporejeno: K sv. Jakobu na Cerovcu v Radovljah

Objavljeno dne

Blagoslov žigov – od Stične do Police

V soboto, 12. 2. 2022, smo se ob pol devetih zbrali pred samostanom Stična, da poromamo po Jakobovi poti, kjer smo blagoslovili dve novi skrinjici z žigom, in sicer na Veliki Dobravi in na Blečjem Vrhu.

Prijetno srečanje starih in tudi novih romarskih prijateljev je bilo na sobotno jutro na dvorišču samostana Stična. Po vseh uradnih zadevah okoli covida, vmes smo imeli še nekaj časa za spoznavanje,  smo imeli voden ogled prvega Krščanskega muzeja na Slovenskem. Bogastvo  slovenske sakralne dediščine je pravi balzam za dušo, saj smo si v dvanajstih razstavnih prostorih lahko ogledali dragocenosti pisnega spomina srednjeveških rokopisov in njihovih ustvarjalcev, liturgično posodje, cerkveni tekstil,  zbirko relikivarijev, Kozlevčarjevo zbirko starin in izjemen arhiv misijonarja Friderika Baraga. Poseben balzam za dušo je bil tudi ogled križnega hodnika, ki velja za enega najlepših gotskih križnih hodnikov na Slovenskem, samostan v Stični pa je še edini delujoči cistercijanski samostan na Slovenskem, katerega začetki segajo v daljno leto 1132. Med letoma 1428 in 1440 pa je tu nastal eden prvih pisnih spomenikov na Slovenskem, znan kot Stiški rokopis.

Po ogledu smo se najprej vzpeli v hrib nad Stično mimo še zadnjih hiš in nadaljevali pot naprej do kmetije »Pr’ Špan« v vasi Velika Dobrava. Prijazna družina je naklonjena romarjem, zato so nas prisrčno pozdravili s sladkimi dobrotami in tudi močnejšim okrepčilom, ki smo se ga vsi razveselili.  Malo naprej v vasi smo se ustavili ob cerkvi sv. Jakoba. Duhovni vodja društva pater Miran Žvanut je blagoslovil skrinjico z žigom poti Jakobova pot Slovenije, ki  bo odslej pred vhodom v cerkev. Veselje do petja in čaščenja Božjega nas je večkrat na sobotnem romanju  še bolj povezalo skupaj in prevzeli so nas slovesni občutki pripadnosti društva.

Nadaljevali smo po novi varianti Jakobove poti do cerkve sv. Jurija v kraju Selo pri Stični. Tu nas je sprejel ključar in nam z žarom razložil, kako so obnavljali cerkev, da so danes tako baročni oltar kot tudi obnovljeni kipi resnični sakralni biser in ponos vaščanov na Jakobovi poti. Po ogledu cerkve in kratki malici smo   nadaljevali  naše romanje do kmetije Čož v hribovski vasici Leskovec. Predvideni krajši odmor s kavo in zavitkom nam je razvezal jezike in imeli smo krajšo predstavitev današnjih romarjev.  Pred nami je bil le še zadnji del poti do Blečjega Vrha, kjer smo v cerkvi sv. Benedikta imeli sveto mašo, ki jo je daroval naš duhovni vodja pater Miran Žvanut. Po maši je bil še svečani blagoslov skrinjice z žigom sv. Benedikta ob vhodu v cerkev. Sledil je le še zadnji spust s kratkim vzponom, da ne bi pozabili na razgibano pot, do cerkve sv. Jakoba na Polici.  Tu je bil tudi sestanek prijav za romanje v Sveto deželo.

Pot smo izkoristili tudi za pogovore, odkrivanje novih in utrjevanje starih romarskih poznanstev z marsikaterim koristnim nasvetom ter načrtovanjem romanj naprej. Kako naj bi bilo drugače v večinsko ženski družbi, ki se zna razveseliti tudi velikega ogledala ob poti. Z malo otroške radoživosti nam je zvabil še dodaten nasmeh na obraz in nas za nekaj let premaknil nazaj v mladost.

Hvala za organizacijo vsem, da je romanje ne le uspelo, ampak je bil čudovit dogodek.

Mag. Franceska Žumer

Fotografije: Igor Vidmar

 

 

Objavljeno dne

Od Antona do Pavla

OD sv. ANTONA DO sv. PAVLA je osem koledarskih januarskih dni. Od Brezovice, kjer je cerkev posvečena prvemu svetniku, do Vrhnike, kjer je zavetnik drugi, je dvanajst kilometrov. Tradicija tega romanja Društva prijateljev Jakobove poti je že dolga. Še nikoli pa baje ni bilo tako lepega, sončnega dne, kakršen je bil današnji 30. januar. Sama sem pot prehodila samo v puloverju in skoraj že pogrešala kremo za sončenje. Še lepše pa je bilo vzdušje. Zdi se, da smo se domov vračali boljši – kakor se je tudi sveti Pavel, ko ga je še kot Savla čudežno spremenila njegova pot v Damask. Besede: “Jaz sem, Jezus, ki ga ti preganjaš,” so bile besede, ki so v Pavlovo življenjsko pot popolnoma spremenile. Od takrat, ko je v svoje dni sprejel dejstvo, da je Jezus njegov sopotnik in ne nasprotnik, je bil njegov oznanjevalec. Le kdo ne pozna številnih Pavlovih pisem, s katerimi je obogateno Sveto pismo, če ne drugih, zagotovo tiste : “Zdaj pa ostanejo vera, upanje, ljubezen, to troje. In največja od teh je ljubezen.” Tako se končuje znana Pavlova Visoka pesem (1 Kor 1,1-13).

Naša tokratno srečanje je bilo brez velikih čudežev, a polno tistih majhnih v naravi in v človeških srečanjih. Tudi tokrat smo torej zaključku tedna dali lepo in veliko piko na i.

 

Marjetica Škrlec

Romanje ima za Jakobove romarje še eno spominsko noto. V Dragomeru pri Brezovici že osmo leto počivajo telesni ostanki  Stanislava Kvaternika, redkobesednega in duhovno bogatega pobudnika peš romanj iz Brezovice in skrbnika Jakobove poti. Na pokopališču  na Vrhniki pa smo se lani poslovili od našega najvišjega po postavi, dobrosrčnega in vedno nasmejanega Jureta Zimška, ki je bil stalni udeleženec teh romanj v preteklih letih. Z drugimi našimi pokojnimi člani  jih nosimo v svojih srcih in verjamemo, da se na naših srečanjih veselijo z nami. Zadnje štiri fotogarfije so prispevali romarji, ki so prišli iz Logatca in se zvečer tja tudi vrnili.

Objavljeno dne

Svetopisemski mini maraton

 

Prejšnji teden smo se vključili v branje božje besede tudi člani molitvene naveze. Skupaj smo, vsak v zavetju svojega doma, imeli svoj mini maraton in prebrali Knjigo modrosti. Nekateri med nami so brali božjo besedo tudi v drugih skupinah, in so tako pomagali prebrati  Apostolska dela in Psalme. Božja beseda se nas je tako doatknila na poseben način. Njen blagoslov pa smo klicali tudi nad naše brate in sestre ter na naše društvo.