Avtor: AVE

Objavljeno dne

Novoletni dan pri Kraljici miru na Kureščku

Tradicionalno romanje na Kurešček na novega leta dan, ki ga organizira DPPSJS  je odlično uspelo.

Dopoldanske ljubljanske meglice so se počasi razblinile. V Želimljah se nas je zbralo 16 romarjev iz različnih koncev Slovenije, največ članov društva,  pridružili so se nam tudi novi obrazi. Najprej smo si izmenjali vošila za srečno, zdravo in blagoslovljeno novo leto in ob opoldanskem zvonjenju iz cerkve sv. Vida zmolili angelovo čaščenje.

Mimogrede smo zavili še v cerkev sv. Vida in si ogledali njihove jaslice pred cerkvijo in v cerkvi.

Letošnje romanje nas je dobesedno dvignilo iz sivine megle v prečudovito sončno in toplo zgodnje pomladno naravo s prvimi telohi in izjemnimi razgledi.

Pri sveti maši smo se zahvalili za romarske prijatelje in se priporočili Božji Materi, da nas spremlja na naših romanjih skozi življenje tudi v tem letu. Mašo je bilo mogoče spremljati tudi na soncu okrog cerkve, saj je bila okolica cerkve dobro ozvočena.

Hvaležni za lep dan in dobre prijatelje, srečni in polni energije smo med potjo navzdol že kovali načrte za naslednja romanja.

 

Matjaž Kosi

 

 

Objavljeno dne

“HVALA” na Brezjah

 

“HVALA” NA BREZJAH

Manj, a ne manj pomembno, lahko rečemo ob letošnjem tradicionalnem zahvalnem peš romanju članov Društva prijateljev Jakobove poti v Sloveniji iz Vodic, Kranja in Nakla na Brezje v zadnjem tednu leta. Šest najvztrajnejših romarjev se je na pot podalo iz Vodic že ob sedmih zjutraj, ostali smo se pridružili v Kranju, Naklu ali na Brezjah. Po sveti maši, ki jo je daroval naš duhovni vodja p. Miran, je predsednik Igor podelil potrdila o prehojenih slovenskih Jakobovih poteh v zadnjih mesecih tega leta 35  romarjem, članom in posameznikom. Pot torej živi.

Tokrat je bilo nekoliko manj romarjev zaradi termina med tednom, a nič manj zahvale za vse prehojene Jakobove in druge poti v minulem letu.

In, spogledujoč se s prihodnjim, tudi tiha prošnja vsakega od nas, da bi jih bilo še veliko. In da bi bile srečne.

Marjetica Škrlec

Objavljeno dne

Božično voščilo

Dragi Jakobovi romarji,

Jezus se je rodil na poti.

Rodil se je dvema preprostima popotnikoma in ju na njuni poti presenetil.

Rodil se je tam, kjer ga ne bi pričakovali,

rodil se je, preden je bilo vse pripravljeno in primerno za njegov sprejem.

Danes vemo veliko o tem rojstvu,

a ga vsako leto znova pričakujemo s posebno ganjenostjo,

kajti tako zelo nas spominja na nas same.

Še toliko bolj, ker smo romarji, ki poznamo vrednost poti in ji dajemo veljavo bolj kot cilju.

Še toliko bolj, ker se nam zdi, da obvladujemo presenečenja na naših romarskih poteh.

Še toliko bolj, ker smo romarji nezahtevni in vajeni tudi skromnih prenočišč.

Njegovo rojstvo nas vsak božič znova prevzame, ker potrebujemo Luč, ki ne bo ugasnila,

ker potrebujemo svojo betlehemsko zvezdo

in ker potrebujemo romarsko palico za trenutke, ko že znana pot postane težka

in za trenutke, ko se znajdemo v neznanem.

Eno majhno rojstvo je postalo Rojstvo za ves svet,

postalo je rumena Jakobova puščica.

Jezus se mora vsako leto znova roditi,

ker tako zelo potrebujemo srčni mir in usmeritev

na poteh našega življenja,

še posebej v dneh, ko stopimo na prag novega leta.

»Ne bojte se, jaz sem z vami vse dni do konca sveta.«

Objavljeno dne

Romanje iz Muljave na Kurešček, 3. 10. 2021

»Na tem mestu bom delila mir«, je Marija obljubila 10. februarja 1990.

Kurešček z obnovljenim svetiščem, ki se dviga nad Igom v bližini slovenskega glavnega mesta, je od takrat naprej simbol težnje po miru, zunanjem in notranjem. Takšnem miru, ki daje veselje.

Skupina nič kaj mirnih, pravzaprav dokaj veselih romarjev, je minulo nedeljo ob treh popoldne prispela na Kurešček, potem ko je večina njih hodila od zgodnje jutranje 5. ure. Začeli smo na Muljavi pri Mariji Vnebovzeti in zaključili pri Mariji, Kraljici Miru, po 34 kilometrih. To tradicionalno romanje “od Marije do Marije” sta namesto Vinka Severja tokrat več kot odlično vodili Jelka Škrlj in Marija Kramžar. Na koncu, ko so se na Turjaku pridružili še novi romarji, sta imeli s seboj kar solidno četo 25 Jakobovih romarjev.

Pot nas je iz Muljave preko krajev Potok, Znojile, Krka, Hočevje in Zdenska vas vodila v Videm, kjer smo se pred Zavodom svete Terezije po treh urah hoda prvič okrepčali. Tri ure kasneje smo skozi Predstruge prispeli v vas Turjak, kjer smo – tega res ni moč prezreti – bili toplo sprejeti in kraljevsko pogoščeni pri mladem rodu Jelkine družine.

Telesno podprti smo se z novim zagonom podali naprej čez Mali Osolnik in se ustavili v cerkvici svetega Jakoba, kjer sta nas pozdravila zakonca Perhaj.  Skozi Veliki Osolnik in Laze pri Robu smo prispeli pod Kurešček. Na vrhu nas je presenetila Izidora Škamperle z malico, ki nas je ogrela enako močno, kot prijaznost gostiteljice. V teh desetih urah je veselo druženje in naše korake oplemenitila skupna molitev rožnega venca in v tem vzdušju smo vstopili v cerkev Marije, Kraljice miru.

Po sveti maši smo domov odhajali zadovoljni z izpolnjenim dnevom, obogateni z Njenim mirom, ki ga v novem delovnem tednu vsi potrebujemo.

Marjetica Škrlec

Objavljeno dne

Oče Bojan in sin Žiga na Šentjakobski poti

Z očetom sva prehodila Jakobovo pot. 22. junija 2021 sva se odpravila na dolenjsko vejo in jo prehodila v celoti. Sedaj, septembra, pa sva se odpravila še na primorsko vejo in jo končala v sredo, 22. septembra 2021.

Pot je lepa, predvsem pa pokrajina, v kateri živimo. Obilo zelenja, rastlinja in gozdov, kjer si človek spočije um.

Lepi spomini, lepa pustolovščina ob iskanju rumenih školjk ali puščic, ki kažejo smer, in ljudje, ki prijazno nudijo pijačo. Pot je bila na trenutke ob žgočem soncu zelo naporna, a vredna vsakega koraka, vsake kapljice znoja.

Ko si ‘opomoreva’, se morda odpraviva še na Gorenjsko ali Ogrsko pot, a to naj še počaka.

Žiga