“NA JAKOVLJE JE TU JAKO FINO,”
je rekel g. župnik Gregor v Banji Loki. Tako je po belokranjsko povedal, da je na god svetega Jakoba okoli cerkve s tem imenom prav lepo. Prav lepo pa je bil preživet tudi današnji dan na jugu naše domovine, kamor smo se člani Društva prijateljev poti sv. Jakoba v Sloveniji odpravili na letošnji občni zbor. Na njem smo se zazrli v minulo leto in ugotovili, da je Društvo dejavno, posluje pozitivno in rastoče. In da je tako tudi zato, ker je vloženega veliko prostovoljnega, srčnega dela. Kar polovica članov nas je bila na tem krasnem romanju. Z ljubljanskega Rakovnika je odpotoval poln avtobus, v Banji Loki so nas pričakali še prijatelji z vseh koncev Slovenije. Po maši smo vzeli pot pod noge v dveh variantah, eni se je reklo blatna in drugi asfaltna. A v resnici sta bili obe prijetni in obe sta vodili do slikovitega gradu Kostel, ki je bil odprt posebej za nas. Tam smo izvedeli, kako prekrasen je bil šele pred stoletji, pa tudi, zakaj imajo tamkajšnje košare dvojno dno in kaj je “kamen za oči metat.” Avtobus nas je nato odpeljal v Radence z naglasom na e, torej tiste belokranjske, kjer se je že prav prilegel golaž, obogaten z gobami in še čim. Ker je bil malo poseben dan, lahko bi mu rekli praznik, smo nato stopili v sosednjo cerkvico sv. Magdalene k slovesnosti blagoslova začetka nastajajoče nove veje slovenskega Camina, belokranjsko – kočevska se bo imenovala. Blagoslovljen je bil tudi orehov kip svetega Jakoba z v vetru plapolajočo brado ter podoba Jezusa na stebru, ki je nagovorila enega od snovalcev poti na njegovem Caminu.
Ob tem smo slišali tri osebna pričevanja, ki so nas ganila. So namreč dokaz, da ima On načrt za vsakega izmed nas. Za nekatere je pot življenja bolj ravna in pričakovano samoumevna, nekaterim pa se zgodi tisto, kar je bilo tako lepo povedano v današnji priliki o izgubljenem sinu in usmiljenem očetu – da se je treba veseliti, kadar je kdo izgubljen in potem najden. In da je, po drugi strani, treba vedno tudi ceniti, če nam dnevi tečejo brez pretresov, po pričakovanjih. “Ti si vedno ob meni. Kar je moje, je tvoje.”
Se sploh da povedati lepše?
Besedilo in slike Marjetica Škrlec
