Avtor: AVE

Nek pregovor pravi: “Kar boš delal na prvi dan v letu, boš delal vse leto.”

Jakobčki bomo tako romali in hodili tudi v letu 2023.

Tradicionalno romanje na Kurešček iz Želimelj poteka že vrsto let na novega leta dan.

Letos se nas je v Želimljah zbralo 12. Najprej smo si ogledali župnijsko cerkev sv. Vida in jaslice v njej, ki so nekaj prav posebnega, ko jih od blizu in natančno pogledaš. Nato pa smo vzeli pot pod noge in se odpravili v hrib proti Kureščku. Prvi del poti je bil zelo blaten zaradi spravila lesa, kar pa nam ni vzelo dobre volje. Prav nasprotno, zelo zanimive ideje in predlogi za morebitna prihodnja romanja so se nam porajala. Kmalu je pot spet postala prijetna gozdna steza, ki nas je pripeljala do ceste in na Kurešček, kjer se nam je pridružilo še nekaj članov, ki so prišli tja z avtomobili.

V cerkvi Marije Kraljice miru na Kureščku smo si ogledali jaslice ter ob 15. uri prisostvovali maši, po njej pa so se nekateri v dolino vrnili s prevoznimi sredstvi, drugi peš. Dan je še vedno kratek in na koncu smo hodili v soju lučk in tišini gozda. Na izhodišče smo se vrnili srečno, hvala Bogu.

Čudovit začetek novega leta.

“To bo milostni kraj, kraj ozdravljanja dušnih bolezni in ran. Kdor se bo na tem kraju z vero zatekel v moje in Sinovo Srce, bo ozdravljen in deležen miru, ki ga lahko dajo samo nebesa.” 10.2.1990

Besedilo: Andreja Grahek

Fotografije: Andreja Grahek, Matjaž Kosi

ZAHVALNO ROMANJE K MARIJI POMAGAJ NA BREZJE

Na tradicionalno zahvalno romanje k Mariji pomagaj na Brezje smo se letos odpravili 29. decembra 2022.  Najpogumnejši so začeli svojo pot pred cerkvijo v Vodicah, druga skupina se jim je pridružila v Kranju, tretja pa v Naklem. Prav lepa skupina romarjev se je oblikovala, ki je celotno pot prehodila v sproščenem pogovoru, spoznavanju drugih, v molitvi in tudi tišini. Večji skupni postanek vseh romarjev je bil v Podbrezjah. Tu sta se nato oblikovali dve skupini, ena je odšla na Brezje po cesti, druga pa “preko gmajne” proti Kovorju, kjer smo romanje na Brezje zaključili po preddvorski veji Jakobove poti oz. po Rožnovenski poti.

Poleg zahvalnega romanja je bil to za vse prijatelje poti sv. Jakoba tudi dan za praznovanje ob deseti obletnici nastanka druge slovenske “camino” poti, Gorenjske oz. Višarske veje, ki poteka od Ljubljane do Svetih Višarij.

Sveta maša za romarje je bila darovana v zahvalo za vse prejete milosti na letošnjih romanjih, za desetletnico Višarske poti ter za pokojnega Feliksa Podgorška. Maševala sta naš duhovni vodja p. Miran Žvanut in njegov sobrat p. Stanko Rozman.

Po sveti maši smo se zbrali v piceriji Moby Dick na Črnivcu, kjer je potekalo sproščeno druženje ter podelitev potrdil o opravljenem romanju (32 potrdil). Hkrati je bila to še  ena priložnost za sklepanje novih poznanstev, obnavljanje starih ter za planiranje novih romanj in dogodkov.

Na Brezjah smo imeli priložnost tudi kupiti koledar za leto 2023, ki ga je izdalo Društvo prijateljev poti svetega Jakoba v Sloveniji. Na koledarju – za vsak mesec svoja stran – so motivi, ki se romarju odpirajo, ko hodi po vejah slovenske poti sv. Jakoba ter spominski trenutki romanj iz leta 2022.  Tudi na tak način lahko našo pot predstavimo drugim.

Besedilo: Andreja Grahek

Fotografije: Andreja Grahek, Marjetica Škrlec

Po Benediktovi poti – po poteh svetnikov v Sveto deželo – 13.dan:  Špeter ob Soči – Oglej

Prebudili smo se v čudovito jutro. Ob 7.uri smo se udeležili sv. maše, molili Božično devetdnevnico. Ob 9.20 smo nadaljevali romanje proti Ogleju iz kraja Špeter ob Soči, kjer smo prejšnji večer zaključili,. Če je prejšnji dan večina dežja padlo iz oblakov, nas je drugi dan božal prijeten vetrič, pelerine smo imeli spravljene v zgornjem delu nahrbtnika – tako za vsak slučaj. Hodili smo po prijetni poti ob hčeri planin, ki je bistra samo v Sloveniji, tukaj pa teče počasi vsa kalna proti izlivu v morje. Ko so se zopet odprli oblaki, se nam je pridružil še romar Tomaž, malo smo povedrili v Bojanovem kombiju in zmolili Angelovo čaščenje. V kraju Sv. Valentin smo počastili zavetnika zaročencev v njegovi cerkvi, na križišču pa opazili smerokaz, da je do Ogleja še 4km. Spotoma smo se poklonili še mučencu sv. Lovrencu, ki so njegovi mučitelji pekli na žaru ampak on ni zatajil svoje vere, še zvezde so jokale, ko so njegovo trpljenje opazovale z neba. Ob 14.40uri smo vstopili v BASILICO PATRIARCALE DI AQUILEIA. Ko smo se vračali proti Sloveniji, nas je v daljavi pozdravljal s soncem obsijani Triglav. Čudovita dva dneva smo preživeli, hvala ti, Kraljica Neba – mati Odrešenikova, da si v času velikega požara 20.7,2022 med 13. in 15.uro obvarovala Mirenski grad pred ognjenimi zublji. Svojo podobo si vtisnila v plamen za spomin vsem nam, ki verujemo in vsem nevernim Tomažem, da nas resnično s svojo materinsko roko varuješ na naši zemeljski poti življenja, ko romamo proti Novemu Jeruzalemu.

Darinka

Foto: Igor, Nataša, Tomaž in naslovna: sestra iz Črne na Koroškem, ki nam je podarila slike 

Od Mirna do Špetra ob Soči, 16. december 2022

Sedem romarjev je v prijetno deževnem vremenu pričelo romati iz Mirna pri Novi Gorici proti Ogleju v Italiji. Povzpeli smo se na hrib Svetega Mihaela, kjer smo se poklonili vojakom, padlim v 1. svetovni vojni. Nato smo se ob 12.00 uri umirili pri cerkvi v molitvi Angelu Gospodovemu. Pot nas je peljala po Debeli Griži, ki smo jo zaradi poplavljenih delov preimenovali v Poplavljene Griže. Dobro da znamo vsi plavati tudi z nahrbtniki. Pri cerkvi Svetega Martina na gori nam je Beatrika povedala, zakaj je Sveti Martin dal beraču samo polovico svojega plašča. Romanje smo zaključili v kraju Špeter ob Soči. Gospod Bojan, ki nas je spremljal s kombijem, nas je zapeljal v Mirenski grad, kjer smo prespali v samostanu Lazaristov. Dobili smo okusno večerjo in v iskreno zahvalo Igorju Vidmarju, predsedniku društva Prijateljev poti Svetega Jakoba v Sloveniji, zmolili zahvalno molitev za dan, ki nam ga je naredil Gospod. 

Sestavila Darinka s soromarji

(Foto: Igor in Nataša)