Prva adventna nedelja je postregla s posladkom – predavanjem Petre Nastran o slovenski poti svetega Jakoba. Prešernova dvorana pri svetem Jakobu v Ljubljani se je v zgodnjem meglenem večeru spremenila v prijetno družbo skoraj 50 poslušalcev, ki so se s Petro vred podali na pot svetega Jakoba po Sloveniji.
Pečudovite fotografije je popestrila z mislimi, ki jih na poseben način lahko razume le romar. Svoje navdušenje nad našo domovino in njenimi lepotami je prelila v besede in slike, ki navdušujejo in dvigajo duha.
Na primorski veji je spoznala romarja Gašperja, ki se ji je na koncu predavanja zahvalil in ji podaril kamito obeležje camina. Tudi Matjaž je izkoristil priložnost, zbranim je predstavil društvo in njegovo delovanje ter se Petri zahvalil s simboličnim darilcem.
Druženje smo zaključili v pisarni društva ob čaju in kavi ter v drobnih priložnostih za bogata osebna druženja.
*****
Predavanje smo posneli , dostopno je na povezavi https://youtu.be/TI3Er0gY4A4
*****
Tukaj je pa nekaj Petrinih misli iz intervjuja za Aleteio (https://si.aleteia.org/2022/03/08/zame-obstaja-zivljenje-pred-caminom-in-zivljenje-po-njem/
Caminu rečem: “Hvala, da sem imela možnost hoditi po tvojih poteh.” Diamant v krhkem svetu. Camino mi je dal izkusiti sebe v popolni svobodi, hkrati mi je pokazal največjo temo. Je kot življenje: noč in dan, črno in belo, vse v ravnovesju. Z vsem bitjem sem uživala v družbi romarjev ali največkrat – v družbi same sebe. Se mi zdi, da se vsaj enkrat moraš na daljšo pot odpraviti sam. V družbi sonca, dolge poti na obzorju, vse potrebno pa shranjeno na hrbtu, z lahkim korakom ter pojočo dušo. Vse to ima neustavljiv čar, ki ga iščeš znova in znova, do konca življenja. Camino prinese tisto, kar potrebuješ – čisto fizično, in pa še več tistega, kar ti daje možnost za spremembe tvoje notranjosti.
Če čutimo radost in opazimo lepoto, kaj ni trenutek, ko spregovori On?
Vedno pa vem in zaupam, da je tam Nekdo, ki me bo peljal do točke, od koder bom lahko dosegla cilj.
